Truden v meževo deželo. Da bo ponoči tiho

Malce imam le težave, ker je pes ponoči v garaži - kasneje bo v boksu - in pač malo joka, ker je sam in zelo verjetno pogreša družbo. Upam, da se bo čim prej navadil, ker se mi trga srce, ko slišim ta nežni jok. No danes sem dal psu v garažo vodo, žogo, gumijasto paličico za grizljanje in uhelj. Pes je danes bolj ali manj spal vsaj pol dneva. Potem pa od pol šestih zvečer pa do poldevete mu nisem pustil, da bi zaspal. Delala sva "vaje" - nogomet, metla in iskanje dvo-letnega nečaka. Nečak se skrije in pokliče, Moko pa v prvo v pravo smer. Nato pa še žoga in žoga, pa malce sem počasi tekel, tako da je za mano skakljal. Mislim, da sem ga utrudil - vse v športnem duhu - no ob pol devetih pa je legel na tla in samo mrko gledal, očke pa so že šle počasi skupaj. Sem ga klical in imej je fiksno idejo, da se ne vstane več. Potem sem ga nesel v garažo in ga položil na vzglavnik. V manj kot minuti je že bil v meževi deželi.