X. Ljudje sprašujejo jaz pametujem: Pes požre miš

Kako doseči da ne bo pobiral in jedel svinjarijo z tal- to je najverjetneje potrebno ko je še mladič. Naša je vedno vse pobrala. Ja in kar še potrdi da so res inteligentni. Če je opazila, da smo jo zasačili, je takoj pogoltnila kar je imela v ustih, da ne nebi mogli ukrepati, pa naj bo to priboljšek, gnoj ali miš. Obup.

Da mladiči to počno, je povsem običajno, tudi mali otroci to počno. Ker pač želijo ugotoviti, kakšen je okus. Če imaš psa na 10 m vrvici, je lažje, povlečeš vrvico ali pa sploh ne dovoliš, da gre do gnoja oz. še bolje, da ga pustiš do te mere, da je oddaljen pol metra, vonja kolikor želi, povaljati pa se ne more. To težavo ima velika večina psov. Sem se s prijateljico pogovarjal, ki ima psa naučenega tako, da "dela vse razen govori še ne," pa je rekla, da pes vse požre, če se približaš, pa to naredi na zelo hiter način. To je logično, če gledaš kakšno oddajo o levih, boš videla, da zelo hitro žrejo, da ne bi konkurenca preveč njene hrane pojedla in bi potem bila ona lačna. Jaz sem s tem imel precej težav, ker je pojedel vse kar je videl. Ravno danes sem bil na sprehodu in sem videl, da se je približal mrtvi miški, pa takoj rečem: "Fuj," lahko pa rečeš, kaj drugega: "Ne" ali kaj podobnega. Pa je pes takoj dal glavo stran. Ukaz "fuj" je eden od najpomembnejših ukazov, takoj zraven ukaza "pridi", ki pomeni brezpogojen odpoklic. S psom delam tudi obrambo, sicer je ta obramba za švicarja takšna, da se bolj smejiš kot pa resno delo (je preveč nežen, da bi lahko obrambo resno delal). Pri obrambi je vaja "spusti", jaz ji pravim "pust", tako da je čim manj samoglasnikov v besedi in da je hiter ukaz. Pes mora pri obrambi držati rokav in ko reče vodnik: "Pust", mora pes takoj spustili brez obotavanja. Doma pa se igram na igračo, na primer žogo, iz blaga "klobasico" itd. Ko rečem: "Pust," pes takoj spusti igračo in počaka, nato pol sekunde kasneje, ko vidim, da je lepo spustil, mu jo takoj vrnem in se ponovno "tepeva" za njo, tako da pes vedno zmaguje, vedno mi jo vzame, čeprav imam jaz takšno moč, da psu z lahkoto vzamem žogo, jo vedno vzamem na ukaz "pust". Potem pa imam še en pripomoček in sicer na sprehodu imam ukaz "čak", kot "Počakaj, čakaj, stoj..." in pes se mora vkopati in takoj počakati. Če kakšen predmet prinese iz garaže, torej je že vtaknil v kljun, kar ne bi smel, pa je to predmet, ki mi nekaj pomeni, če je prinesel kakšno leseno palico, mu pustim, da ima, če ne pa kombiniram: "Čak", pes takoj počaka, skloni glavo malenkost naprej in nato rečem ukaz iz obrambe: "Pust" in pes takoj spusti, vendar "čuva" igračo. Tole zna biti za marsikoga prezahtevno, da bi vse živo treniral, da bi eno takšno stvar naredil. Treniraš lahko pač s klobasicami. Če ima pes zelo rad žogo, žogo zamenjaš za klobasico in ko klobasico poje (košček za noht velik) mu takoj igračo vrneš. S tem je dobil občutek, da mu ti nič nočeš vzeti, ampak mu hočeš samo klobaso dati in bo takoj dobil nazaj igračo. To vadiš vsak dan in potem čez čas, boš dosegla, da bo tudi miško spustila in dobila klobasico. Nikakor pa ne teči k psu in se dreti, da naj spusti, ker jo bo povsem nagonsko takoj požrla, ker se ti boriš za njeno miško in to miško ji boš potem ti požrla - torej konkurenca kot pri levih. Razmisli, ko želiš miško vzeti, kakšno ima pri tem korist pes.